Tatvine v jogi

Nravstvenost v jogijski praksi, na katero se naslanjam v pričujočem zapisu, je opisana v delu Joga sutre. Razširjen opis vloge jogijske etike in njene vpetosti lastnio duhovno prakso najdeš v uvodu zapisa o resnicoljubju, tukaj.

Etimologija + stališča naših predhodnikov

V današnjem zapisu se lotim tretjega načela, neposrečeno prevedenega kot ne-kraja. Razlog za ta resnično čudno zveneč prevod: v sanksrtu se zapoved imenuje “asteya”; “steya” pomeni kraja oz. nekaj, kar je lahko odvzeto, predpona “a” (अ) pa se uporablja kot negacija. 

V klasičnem tekstu je asteya razložena kot vzdržnost od jemanja tuje lastnine, pa tudi od želje po nečem, kar nam ne pripada. Slednji aspekt je še posebej pomemben, saj kaže na stališče, da se samo dejanje kraje prične znotraj naših misli – z željo (po tistem, kar ni naše). Bolj močna ko je ta želja, večja je verjetnost, da ji bomo podlegli in si objekt prisvojili.

Vsi smo po malem Cefizlji

Najbolj otipljive manifestacije nespoštovanja tega načela so ropi in, v “milejši” obliki, “sposojanje” stvari (in evrov), ki jih nato nikoli ne vrnemo. Kot večina jogijskih naukov tudi asteya sega okraj dobesednega pomena – ljudem okrog sebe lahko izmaknemo še marsikaj drugega kot materialne dobrine. 

Na primer…

  • Z zamujanjem drugim jemljemo njihov čas (in izražamo stališče, da je naš čas bolj dragocen).
  • S plagiatorstvom si prilastimo ideje, ki niso zrasle na našem zelniku.
  • Ko sogovornik navdušeno razlaga o srečni prigodi prejšnjega tedna, mi pa takoj navržemo našo, bolj razburljivo, bolj zanimivo in nasploh boljšo prigodo, center pogovora preusmerimo nase in s tem ukrademo osebi navdušenje, veselje in pozornost, namesto da bi bili zanjo prisotni in ponudili prostor, da se veseli.
  • Krademo tudi Mami Zemlji. Na sto in en način. Tudi če ne direktno; vsakič ko kupimo izdelek, ki je nastal kot rezultat odtujevanja naravnih virov od narave, postanemo del kroga, del verige in postanemo odgovorni za to dejanje, ki tudi sodi v kategorijo kraje. Manjka inherenten občutek recipročnosti; “vsakič ko nekaj vzameš, daj nekaj nazaj”. Ko krademo zemlji, krademo tudi prihodnosti- krademo svojim otrokom in otrokom svojih otrok.

Foto: Gabriel Jimenez

In nenazadnje; velikokrat krademo tudi samim sebi. Vsakič, ko smo do sebe pretirano kritični, ko od sebe zahtevamo popolnost, ko sabotiramo sami sebe (vsak na svoj način) in ko sami sebi ne damo dovolj časa za počitek, za integracijo in za dih, ne živimo polno v skladu z načelom asteye, saj si jemljemo priložnost, da zrastemo v osebo, ki ima pravico živeti, kakor želi.

Kradljivci znotraj jogijske prakse

Joga je duhovna pot, ki se ne konča, ko zvijemo blazino in jo pospravimo. Je pa blazina kraj, kjer zavestno vadimo in utelesimo jogijske zapovedi, brez distrakcij. In čas, ki ga namenimo jogi, poleg razgibavanja, namenimo tudi praksi filozofskih načel.

Asteyo znotraj jogijske prakse vadimo tako, da ne zamujamo. Pa če gre za skupinsko prakso ali za lastno prakso, za katero smo si izbrali poseben čas v dnevu. Ne krademo časa. Ne drugim in ne sebi.

Še ena “dobrina”, ki je s svojo jogijsko prakso ne želimo odvzemati, je prostor. Ko vadimo znotraj skupine, ne zavzemamo prostora drugim. Na primer: blazine postavimo dovolj narazen, da s svojimi gibi ne posegamo v svobodno gibanje ostalih udeležencev. Ko vadimo sami, ostaja princip enak. Pazimo, da z lastno prakso ne oviramo toka življenja ostalih, še posebej sostanovalcev.

Predvsem pa ne jemljemo sebi priložnosti za rast in napredek s tem, ko nismo pri stvari. Če se odločimo, da bomo eno uro posvetili sebi, jogi, meditaciji in sproščanju, to tudi storimo. Povsem naravno je, da misli kdaj zatavajo. A v duhu asteye se je  potrebno neprestano zavestno vračati v sedanjost in biti prisoten s tistim, kar se dogaja tukaj in zdaj. Le tako bo naša praksa – in mi z njo – dosegla svoj potencial.

Foto: Tyler Milligan

Viri in navdih:
Deborah Adele. 2009. The Yamas and Niyamas. Duluth: On-Word Bound Books.
Edwin F. Bryant. 2009. The Yoga Sutras of Patanjali. New York: North Point Press.
Rebecca Pacheco. 2016. Do Your Om Thing. New York: Harper Wave.

Avtor naslovne slike je Joel Herzog, sraka kot simbol kradljivcev.

Si se iz zapisa naučil/a česa novega? Deli blog s tisimi, ki bi jih prav tako uspel navdavniti:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V tem zapisu

Še več o jogi v pisani besedi:

Tantra joga (pa ne tista taseksi)

Tantra je beseda s seksi konotacijo. Zgodbo o tem, kako je stara klasična tantra – tradicija, ki tantrike vodi po poti odkrivanja svoje prave narave

Vinyasa joga: kaj, zakaj, kako?

Začetek druženja z jogo je divji. Želiš si nekaj narediti zase. Želiš pomigati. Tudi o meditaciji in dihalnih vajah slišiš same dobre reči. Ampak kako

Kaj je joga: mudra

Mudra je še en skrivnostni del jogijske prakse. Poznaš tisto že stokrat prikazano podobo jogija, ki s prekrižanimi nogami sedi na kamnu, konica kazalca je

Kaj je joga: mantra

Pod besedo “mantra” si predstavljamo vso petje in govorjenje tistih nerazumljivih zlogov med prakso joge. Om. Šanti. Itd. Čeprav se besedo “mantra” te dni uporablja