Kako biti (bolj) zadovoljen v življenju?

V pričujočem zapisu nadaljujem s premišljevanjem o jogijskih etičnih načelih, utemeljenih v delu Joga sutre. Več o umeščenosti etike v kontekst joge si lahko prebereš tukaj.

Danes je na vrsti eno “lepših” načel, Santosha oz. notranje zadovoljstvo. Saj veš, tisto ko na svet pogledaš s perspektive Garfielda namesto Grumpy cat-a.

Zgodovina besede in ideje

Sanskrtska beseda Saṃtosha sestoji iz dveh delov:

  • Saṃ, ki pomeni popolnoma, vse skupaj, celotno, celostno, vseskozi in
  • tosha, ki pomeni zadovoljstvo, sprejemanje, udobje.

Skupaj, etimološko gledano, zloga pomenita popolno zadovoljstvo, vseprežemajoče sprejemanje, udobje na vseh ravneh. A na tej točki ti je najbrž že jasno, da se razumevanje konceptov joge ne ustavi pri etimološkem seciranju.

Ideja santoshe se pojavi že v Patanjalijevih joga sutrah, v sutri  ii. 42. Komentar slovitega Vyāse na to sutro se glasi: “Kakršna koli sreča morda obstaja v užitkih na tem svetu in še večja sreča, ki morda obstaja v nebesih, se ne moreta primerjati s srečo ob prenehanju hrepenenja.” 

Tudi Bhagavadgita, še eno temeljno delo jogijske filozofije, nas opomni, da je hrepenenje največji sovražnik utelešene duše, ker ni nikoli potešeno. Prava sreča izvira v zadovoljstvu s tem, kar je. Ideja, da bomo srečni šele, ko dobimo, kar (mislimo da) si želimo, ni plodna podlaga za srečo. 

Utelešenje santoshe je bilo tradicionalno gledano v jogi pomembno, da laže stopimo v stik s sebstvom, saj je za to potrebna ločitev od ega. Na ta način se tudi urimo v tem, da lažje prispemo v smrt, ko je prav tako pomembna ločitev, takrat od lastnega telesa. (Naj na tej točki opomnim, da to niso zaključki, do katerih sem sama prišla skozi poglobljene meditacije, temveč zgolj navajam sekundarne vire o jogijski filozofiji.)

SKRIVNI RECEPT ZA VEČNO ZADOVOLJSTVO V LAJFU

Naj najprej navedem nekaj elementov, ki skoraj brezkompromisno vodijo v Grumpy cat stanje. 

Ready steady go

Tisti večni nizki štart in stanje pripravljenosti na naslednjo stvar. Naslednjo aktivnost. Naslednjo stopnjo življenja. Če k temu pomešaš še trdno prepričanje, da bo pa takrat res najboljše, imaš recept za nezadovoljstvo na celi črti. Vsaj taka je moja izkušnja. Najprej naj o sebi razkrijem to: vedno sem si želela biti odrasla. Zdelo se mi je, da odrasli nimajo težav in jim je vse jasno (boy, was I wrong). In moja ideja o tem, kdaj sem odrasla je bila, da ko bom stara 18 let. Hitro sem ugotovila, da pri 18-ih pač nisi nič kaj bolj sposoben kot pri 17-ih in spustila to predstavo. Moj naslednji up o odraslosti je bil končan faks. 

Vir: @raznoraznost

Povem ti, kako je ta odrasel lajf zgledal. Ne preveč rožnato. Težko je kako drugače, ko se nenadoma znajdeš na trgu dela s praznim CV-jem. In mislila sem si “*&%, kaj sledi temu? Bo šlo od tu samo še navzdol? Ker letos je recimo slabše, kakor je bilo lani. Se bo moje življenje še naprej odvijalo po teh trendih?” 

Spoiler alert: ni se. Ampak vso šalo na stran, takrat sem ugotovila, da obstaja čisto realna možnost, da bo šlo samo še vse navzdol in se je zato treba naužiti tistega, kar je zdaj (ker mogoče ne bo nikoli več tako dobro). V ta mindset je težko priti v roku ene sekunde. In težko ga je vedno obdržati. Ampak se splača potruditi.

FOMO 💛

Še en zmikavt, ki krati zadovoljstvo, je FOMO oz. fear of missing out. Saj veš, ko se ti zdi, da se imajo vsi na drugi boljše kot ti. (Jaz recimo v svojih low point momentih verjamem, da če postanem stvardesa za Emirate, bo pa zadovljstvo teklo v potokih.) Ampak resnica je takšna: če ne spustiš življenja, za katerega si mislil/a, da ga boš imel/a, ne moreš v vsej polnosti živeti življenja, ki poteka ta trenutek. Zveni deep, a težko je misel povedati kakorkoli drugače. Ker je deep in ker je resna.
Včasih mislimo, da nas bo osrečilo tisto, kar osrečuje druge. In to misel nam potrdijo reklame. Ampak naj na tej točki razkrijem skrivnost: svet ne deluje tako. Vsak hodi svojo pot. In prepoznati to pot je duhovna praksa že samo po sebi.

Ostale zelene mušnice (a.k.a. strupi)

Zadovoljstvo preprečuje tudi iskanje smisla in sreče zunaj nas samih, kar gre z roko v roki s pričakovanjem, da bo zunanji svet zadovoljil naše potrebe. Zadovoljstvo in sreča morata izhajati iz nas samih, če želimo, da sta pristna in trajna. Sreča ni naključje. Sreča je praksa in zavestna odločitev.

Potem je tu še pritoževanje. Priznam, da se pogosto pritožujem. Zato vem: pritoževanje povzroči, da je Garfieldovo doživljanje sveta le mimobežen obris iz sanj. Ja, včasih se je treba ustaviti in ovrednotiti, kaj nam krati srečo in notranji mir. Ne moreš biti ves čas v rožicah. Ampak to ni isto kot pritoževanje. Pritoževanje ničesar ne reši, samo poglobi stanje sitnosti.

A ≠ B

Še eno zmotno prepričanje je, da zadovoljstvo ne more obstajati sozvočno z občutki, ki jih označimo za “negativne”. V jogijski filozofiji negativni občutki in negativne misli ne obstajajo. So le čustva, ki jih je težje predelati in ki so neprijetna. (O tem obstaja en super članek, ki mit o negativnih čustvih kot bližnjemu sovražniku resnice obravnava z vidika klasičnega tantrizma. Prebereš ga lahko tukaj.) Strupena pozitiva ne prispeva k dolgoročnemu zadovoljstvu. Gre za občutek, ko se delaš, da si srečen in prešeren, čeprav v resnici nisi. So neuporabni nasveti, kot npr. “Samo nasmej se”, “Saj bo” in “Ne sekiraj se”. Je nepristna sreča, ki ustvarja prepad med ljudmi. Melanholija in malodušje in vsa ostala stanja zavesti, ki niso veselje, niso sama po sebi bolezenska in nas kot taka ne nagovarjajo, da jih odpravimo. Niso sosedi sovražnikov zadovoljstva, ki sem jih naštela zgoraj. O tem je super članek napisala tudi Ana iz Rdečega šotora, prebereš ga lahko tukaj.

Santosha je v osnovi radosten odnos, ki temelji na harmoničnem notranjem stanju in pogledu na svet, ki je tako inteligenten kot poduhovljen. To stanje je tudi pokazatelj napredka pri duhovni praksi, kakorkoli ta pač izgleda za vsakega izmed nas, ni vedno meditacija in joga.

Ne gre za objektivno vrsto pozitivnega mišljenja ali prisiljene sreče, ki je le krinka in ne realno stanje. Santosha je lastnost, ki izhaja iz notranjosti in se pojavi spontano. Njena najvišja oblika je mir in zadovoljstvo, ki prihaja iz mirovanja v lastnem duhu. Še enkrat, to stanje je možno doseči na več načinov, ne le z jogo.

Merci, hvala, ker si.

Foto: @ann10 (Unsplash)

Ena najpomembnejših praks za utelešanje santoshe je hvaležnost. Le-ta nas zavaruje pred občutkum nepomembnosti in majhnosti ter nam osvetli radost in obilje lastnega življenja. Biti hvaležen ne pomeni, da ni nič narobe, temveč da je nekaj prav. Pa ne mislim, da je treba vsak dan pred spanjem napisati 10 stvari, za katere si hvaležen/na. (Čeprav zagotovo ne škodi.) Samo spomni se na kako stvar, ki te je tisti dan vzradostila, ko naslednjič na plan prihaja tvoj notranji Grumpy cat.

Tehnike kultivacije hvaležnosti, ki so se znotraj moje prakse izkazale za najbolj učinkovite so:
1. Meditacija na aplikaciji Headspace (ima poseben program za hvaležnosti).
2. Naštevanje stvari, za katere sem hvaležna v svoj dnevnik.
3. Meditacija darovi življenja, ki jo vodi Tina Košir: https://bit.ly/3b5yWeW

En koš zadovoljstva

Še ena tehnika kultivacije notranjega zadovoljstva je stopanje v vsak trenutek z radovednostjo in navzočnostjo, namesto s strahom. Na ta način, verjameš ali ne, tudi druge povabiš  h globljemu spoznanju lastne sposobnosti, da je njihova volja (lahko) neomajna, srce pa nežno obenem.

Pomembna pa je še ena stvar. Videti stvari kot so. Ali pa si vsaj priznati, da je dojemanje realnosti nemalokrat pogojeno s preteklimi izkušnjami, ki zajemajo dogodke, vzgojo, družbo, kulturo in vse drugo, kar sodi v okolje. In ti dejavniki zlahka določijo perspektivo, skozi katero gledaš na svet. Samo opazuj. Je res ali ni?

Ko smo že pri samorefleksiji, je v iskanju notranjega zadovoljstva pomembno ovrednotiti, kaj nas res veseli. Kateri ljudje, odnosi, opravila, aktivnosti, katere teme, vsebine, kraji? 

Santosha v jogijski praksi

Poleg tehnik, ki sem jih naštela nekaj odstavkov nazaj, je po mojih izkušnjah praksa, ki podpre občutek zadovoljstva, nedvomno joga nidra. Joga nidra je posebna oblika meditacije, ki se izvaja leže, z zaprtimi očmi, pod odejo. Kjer je dovolj, da samo si. In ali ni to konec koncev vse, kar je potrebno za občutek pravega zadovoljstva? Da je dovolj, da samo si? Brez hitenja, brez pričakovanj, brez samoobtoževanja. 

Vir tukaj.

Seveda joga nidra vsebuje več elementov od ležanja. Ampak o tem v kakšnem drugem zapisu. In seveda lahko občutek, da je dovolj, da samo si, preneseš v katerokoli obliko joge in meditacije.

Za konec

Zadovoljstvo in sreča morata izhajati iz nas samih, če želimo, da sta pristna in trajna. Kakorkoli pogledamo in kakršnakoli filozofija je morda za tem, je resničnost ta, da je življenje veliko lažje, kadar smo hvaležni in zadovoljni. Hvaležnost in navzočnost sta praksi, za kateri se moramo odločiti vsak dan znova. Ne, niti malo ni lahko. Ne, niti slučajno ne uspe vedno. Ampak verjamem, da bi naj kot jogiji k temu stremeli.

Avtor naslovne slike je Matheus Ferrero.

Viri in navdih (ki niso linkani že v besedilu):

Adele, Deborah. 2009. The Y amas & Niyamas: Exploring Y oga’s Ethical Practice. Duluth: On Word Bound Books.

Bryant, Edwin F. 2009. The Y oga Sutras of Patanjali. New York: North Point Press.

Burke, George Abbot (Swami Nirmalananda Giri). 2017. Foundations of Yoga: Ten Inportant Principles Every Meditator Should Know. Cedar Crest: Light of the Spirit Press.

Buegel, Dale M. 2014. Practical Yoga Sutras. Glendale: Vitality matters.

Fazekas, Istvan. 2008. Edgar Cayce and the Yoga Sutras: uniting body, mind, and spirit. Los Angeles: Edgar Cayce.

Iyengar, B.K.S. 2002 (prva izdaja 1966). Light on Y oga Sutras of Patanjali. London: Thorsons.

Hawk, Kyczy. 2014. Santosha/Contentment: How gratitude and acceptance can bring contentment.

Pacheco, Rebecca. 2015. Do your om thing : bending yoga tradition to fit your modern life. Harper Collins.

Smith, Bryan K. 2012. A spiritual renegade’s guide to the good life. Oregon: Simon & Schuster.

Si se iz zapisa naučil/a česa novega? Deli blog s tisimi, ki bi jih prav tako uspel navdavniti:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V tem zapisu

Še več o jogi v pisani besedi:

Tantra joga (pa ne tista taseksi)

Tantra je beseda s seksi konotacijo. Zgodbo o tem, kako je stara klasična tantra – tradicija, ki tantrike vodi po poti odkrivanja svoje prave narave

Vinyasa joga: kaj, zakaj, kako?

Začetek druženja z jogo je divji. Želiš si nekaj narediti zase. Želiš pomigati. Tudi o meditaciji in dihalnih vajah slišiš same dobre reči. Ampak kako

Kaj je joga: mudra

Mudra je še en skrivnostni del jogijske prakse. Poznaš tisto že stokrat prikazano podobo jogija, ki s prekrižanimi nogami sedi na kamnu, konica kazalca je

Kaj je joga: mantra

Pod besedo “mantra” si predstavljamo vso petje in govorjenje tistih nerazumljivih zlogov med prakso joge. Om. Šanti. Itd. Čeprav se besedo “mantra” te dni uporablja