Ljubezen do resnice

Kaj so rekli stari mojstri?

Nravstvenost v jogijski praksi, na katero se naslanjam v pričujočem zapisu, je opisana v delu Joga sutre in ne predstavlja nujno osnove za jogo in duhovno pot nasploh, gre samo za eno možno podlago človekovega delovanja. Čeprav je sistem osmeročlene joga najbolj populariziran, je le eden izmed mnogih.

V omenjenem delu avtor predstavi osem vej joge kot duhovne poti:

  1. yama ali etični standardi v odnosu do drugih, 
  2. niyama ali etični satndardi v odnosu do sebe, 
  3. asana ali telesni položaji, 
  4. pranayama ali dihalne vaje, 
  5. pratyahara ali ponotranjenje zaznave, 
  6. dharana ali osredotočenje na določen objekt, 
  7. dhyana ali meditacija in
  8. samadhi ali zlitje z objektom dharane.

Veje se med seboj prepletajo in delujejo skupaj, hkrati se pa nadgrajujejo. Se pravi, strogo gledano, se naj ne bi lotevali jogijskih položajev, dokler nismo usvojili etike, ker nam šele delovanje v skladu z moralnimi standardi omogoča, da lahko dlje časa sedimo pri miru (kar je v prej omenjenem delu mišljeno kot “asana” in je predistopzicija za dihalne vaje). Hkrati pa ne smemo pozabiti na etične zapovedi tudi, ko smo napredovali do naslednjih stopenj, npr. do dhyane ali meditacije.

Prva etična zapoved glede odnosa do ostalih je ahimsa, zapis o njej najdeš tukaj.

Drugo načelo pa je satya ali resnicoljubje. V povzetku iz tradicionalnega besedila resnicoljubje pomeni, da se naše misli in besede skladajo z resničnostjo. Besede, ki jih govorimo med prenašanjem znanja, so resnicoljubne, kadar niso zavajujoče, napačne ali nejasne. Naše besede so resnicoljubne le, če jih izrečemo, da bi pomagali vsem bitjem in ne, če jim želimo škodovati. 

Moja, tvoja, najina, naša. Resnica.

Čeprav smo že od malega naučeni, da lagati ni lepo, so neresnice prisotne tudi med odraslimi. Neresnice niso le čiste laži, so tudi resnice, ki niso izrečene. So male, bele laži. So zavajanja, goljufije, opravljanje in vsakršno drugo delovanje, ki ni v celoti pošteno.

“Resnica” je te dni težko oprijemljiv koncept. V grobem je resnica tisto, kar je nevprašljivo. Objektivna resnica je tista, ki jo lahko vsi preverimo (npr. temperatura zraka, hitrost najhitrejšega avtomobila, cena jabolk…), subjektivna resnica pa tista, ki temelji na izkustvu (kaj si sanjal/a, občutek slabosti…). Seveda pri subjektivni resnici sogovornik nikoli ne more zagotovo vedeti, ali gre dejansko za resnico. Tako že samo nerazumevanje koncepta resnice privede do mnogih težav v medsebojnih odnosih. To temo je že razdelal nekdo drug, zato vsem vedoželjnim jogijem prilagam link do članka.

Vsak ima pa tudi svojo resnico, resnico o tem, kdo je, kaj čuti in kaj potrebuje. Dostop do te resnice je dandanes otežen. Na vsakem koraku smo obsipani z idejami (čeprav mnogokrat na subtilen način) o tem, kako živeti, kaj si želeti, kako zastaviti svoje cilje in s katerimi aktivnostmi se ukvarjati. V iskanju popolnosti in doseganja lastnih (ali družbenih) idealov se ujamemo v past in živimo življenje, ki se ne sklada z našimi resnicami. Ta oblika neresnice prekine povezavo, ki jo imamo sami s sabo, zamegli um in zabriše zaupanje, ki smo ga (morda) imeli vase. 

Resnicoljubni dan

Resnicoljubje pomeni tudi, da svet okrog sebe vidimo, kakršen je, ne kakršen si želimo da bi bil. Ali kakršen le domnevamo, da je. Ali kakšen mislimo, da bi moral biti.

Vsak od nas vidi svet, ljudi, družbeno problematiko in vse ostalo skozi lastno prizmo, ki jo obarvajo pretekle izkušnje, vzgoja in vplivi okolja. V iskanju svoje resnice je naša naloga, da se najprej zavedamo dejavnikov, ki vplivajo na našo percepcijo, nato pa prizmo, skozi katero gledamo, čimbolj očistimo teh “motilcev”.

Zavedanje resnice, svoje resnice, zahteva neprestano čuječnost in pozornost. In čeprav sem malo prej zapisala, da je resnica nevprašljiva, je pot odkrivanja resnice polna prevpraševanja. Ne verjemi vsemu, kar prebereš, vidiš, slišiš. Ne verjemi trditvam zgolj na podlagi tradicije (četudi jogijske). Neprestano opazuj in ugotavljaj, kaj sovpada s tvojimi temelji, kaj sovpada s tem, k čemur stremiš v tej fazi svojega življenja (kajti kar je v enem trenutku res, lahko sčasoma prerasteš, ne služi ti več, izgubi naziv resnice in čas je, da to prepričanje pustiš za seboj). Pomikaj se k tistemu, kar je prav, ker podpre tebe in (posledično tudi) ostale. Pogosto reflektiraj svoje misli in dejanja in ugotovi, ali se skladajo s tvojo resnico. 

Resnicoljubno delujemo, kadar govorimo resnico, držimo besedo in predvsem kadar smo zvesti sebi. Če govorimo o iskrenosti, se ta vedno začne pri odnosu s sabo. O tem, kaj je prav in kaj je najboljše je danes na voljo preveč informacij, da bi znotraj njih šlo ohranit zdravo pamet. The ultimate kompas, ki mu je vredno prisluhniti so telo, srce in notranji glas. Bodi iskren/a glede tega kar slišiš. Če ne slišiš nič, pa prisluhni še malo.

Avtor: Franco Antonio Giovanella 

(Moderna) jogijska praksa & resnicoljubje

Bistveno na poti iskanja resnice je najti način, ki te poveže s tvojim telesom in tvojim notranjim glasom. 

Joga je eden izmed načinov, kako se jaz povežem sama s sabo. 

Joga, ki jo izvajamo (vsaj večina izmed nas) danes, je v veliko pogledih drugačna od tiste, ki jo v Joga sutrah opisuje Patanjali. Svojo vlogo igrajo tudi Instagram in kompanjoni. Pa dostop do nešteto informacij o nešteto stilih joge z različnimi cilji. Znotraj te poplave zamisli in navdiha se je težko vrniti k sebi in slišati, kaj je ta dan tisto, kar te bo res nahranilo. Kateri gibi, katere aktivnosti, katera oblika skrbi zase, koliko mirovanja.

Tako v jogijski praksi kot zunaj nje se mi zdi ključno orodje za dostopanje do resnice tišina v mirovanju. Poslušanje sebe, svojega telesa. In nato delovanje v skladu s tem, kar slišiš. 

Resnica ni vedno prijetna, a življenje v skladu z resnico je življenje, znotraj katerega ni potrebno ničesar upravičiti.

Viri in navdih za nastali zapis:

Deborah Adele. 2009. The Yamas and Niyamas. Duluth: On-Word Bound Books.
Edwin F. Bryant. 2009. The Yoga Sutras of Patanjali. New York: North Point Press.
Rebecca Pacheco. 2016. Do Your Om Thing. New York: Harper Wave.
Glennon Doyle. 2020. Untamed. New York: The Dial Press.

Avtor naslovne slike:  Aurélien – Wild Spot

Si se iz zapisa naučil/a česa novega? Deli blog s tisimi, ki bi jih prav tako uspel navdavniti:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V tem zapisu

Še več o jogi v pisani besedi:

Tantra joga (pa ne tista taseksi)

Tantra je beseda s seksi konotacijo. Zgodbo o tem, kako je stara klasična tantra – tradicija, ki tantrike vodi po poti odkrivanja svoje prave narave

Vinyasa joga: kaj, zakaj, kako?

Začetek druženja z jogo je divji. Želiš si nekaj narediti zase. Želiš pomigati. Tudi o meditaciji in dihalnih vajah slišiš same dobre reči. Ampak kako

Kaj je joga: mudra

Mudra je še en skrivnostni del jogijske prakse. Poznaš tisto že stokrat prikazano podobo jogija, ki s prekrižanimi nogami sedi na kamnu, konica kazalca je

Kaj je joga: mantra

Pod besedo “mantra” si predstavljamo vso petje in govorjenje tistih nerazumljivih zlogov med prakso joge. Om. Šanti. Itd. Čeprav se besedo “mantra” te dni uporablja