Joga, umerjenost & celibat

Tokrat je na tapeti najbolj sočna in kontroverzna od vseh zapovedi – brahmacarya. 

(Zapis je moja interpretacija in kontemplacija četrte jogijske vrline iz dela Joga sutre. Ozadje etičnih načel joge sem opisala v blogu tukaj.)

Beseda brahmacarya sestoji iz dveh delov:

  • Brahma, ki se nanaša na Brahmana kot ultimativno resničnost oz. vseprežemajočo univerzalno zavest in
  • Carya, ki pomeni “premikati se”, “hoditi”, “slediti”.

Tako v dobesednem prevodu beseda pomeni “Hoditi z Brahmanom”, “Slediti Brahmanu”, “Biti z Brahmanom”, “Ostati z Brahmanom” ali “Ravnanje, ki vodi do Brahmana”.

Foto: Davide Cantelli

Prevod je veliko bolj dramatičen in globok, če besedo “Brahman” nadomestimo z besedo “bog”. “Kaj je bog?” je kompleksno vprašanje. Samo to lahko napišem. In se ga ne bom lotevala v tem zapisu. Niti tega, ali se koncept Brahmana lahko enači s konceptom boga. Toda ker nekateri viri pravijo, da ja, je vzporednico primerno omeniti na tem mestu.

Tradicionalni pomen in umestitev celibata

V določenih kontekstih se brahmacarya interpretira kot celibat oz. vzdržnost od spolnosti na vseh kraji in v vseh stanjih zavesti za askete, menihe in nune ter zakonska zvestoba za jogije, ki so izbrali posvetno življenje.

 Pogledi na celibat se tudi razlikujejo od tradicije do tradicije:

  • Hinduizem: celibat se zahteva v prvi od štirih faz življenja, ki traja od rojstva do 25. leta, zavoljo osredotočenosti na izobrazbo.
  • Asketsko in samostansko življenje v tradicijah kot so džainizem, hinduizem in budizem: celibat kot vzdržnost od spolnosti in poroke zavoljo osredotočenosti na duhovno pot.

Vendar pa je omejitev razumevanja zgolj na celibat dogmatsko dojemanje te vrline in predstavlja le en aspekt brahmacarye. Kar ne pomeni, da ta aspekt ni pomemben! Celibatna obdobja v življenju so lahko čas prečiščenja in poglobitve vase. Kar vedno prav pride, ker pomaga, da (ponovno) najdemo svoj center in vzamemo vajeti nazaj v svoje roke.

Definicija brahmacarye, ki zajema širši spekter življenja, se tako glasi “pravilno razpolaganje z lastno energijo”. Namen brahmacarye je bil vzpodbuditi jogije, da svojo energijo uporabijo za doseganje ciljev, ki presegajo “zemeljske užitke”. 

Zmernost. Umerjenost. Holiness > Indulgence.

Ta, širša, definicija nam tako ponudi malo več manevrskega prostora za interpretacijo (ker, let’s face it, sodobnih jogijev celibat ponavadi ne pritegne).

Brahmacarya nas uči upravljati z lastnimi željami (in poželenji) na način, ki teži k svetosti in izpolnitvi, namesto da zavije v smer zasičenosti in ekscesa.

Ključna beseda pri razumevanju in utelešanju tega načela je tako zmernost. Živimo v svetu z veliko stimulacije in težko je ločiti, kaj zares potrebujemo, kaj si pa pač le želimo.

(Zakaj si želimo? God only knows. Ker smo razvajeni. Da zapolnimo praznino. Ker rabimo adrenalin in dopamin – nonstop. Itd.)

Ključno je tudi poznavanje koncepta “dovolj”. Področja kot so prehranjevanje, spanje, delo, nakupovanje, uporaba digitalne tehnologije, zabava, počitek, čiščenje, duhovnost (in še kaj bi se našlo), to so področja, na katerih zlahka pride do presežka in trenutka, ko nas aktivnosti več ne napolnijo z novo energijo, temveč nam jo kratijo. Spet nastopita čuječnost in pozornost, da smo zmožni prepoznati, kdaj je resnično dovolj in sprejemati odločitve, ob katerih se zares dobro počutimo.

Zadnje tedne precej časa kontempliram svoj odnos s tehnologijo in družbenimi omrežji. Zalotila sem se, da velikokrat kar posežem po telefonu in “malo” poscrollam. In da mi v bistvu že sto let ni bilo zares dolgčas. Zgrozila sem se ob misli, da generacija, ki pride za našo, najbrž ne bo poznala koncepta dolgčasa. Naredila sem preizkus – en vikend brez tehnologije.

Abstinirala sem. Totalno. Bolela me je glava, bila sem nervozna in tesnobna kot že dolgo ne. Pa kako zelo mi je bilo dolgčas. Ampak kljub vsemu temu trpljenju  je bilo jasno – preveč telefona, računalnika, youtuba, instagrama. (Čeprav sem sama sebi govorila, da je za “izobraževalne” namene in da v bistvu tam iščem navdih. Ja, ja. Saj veš.)

Verjamem, da je bila odločitev, da spremenim svoj odnos do tehnologije in družbenih omrežij in se jim zavestno “odrekam”, korak bližje k lastnemu sebstvu. Poglobitev zaznave. En korak bližje enosti. To je tudi joga.

Foto: Thomas Rey

Pa ima potem brahmacarya kakšno vezo s spolnostjo, razen tega, da tudi na tem področju ni fajn pretiravat?

Ja.

Povabi nas h kontemplaciji spolnosti in njene vloge v vsakdanjem življenju ter vloge v duhovni praksi. Vglavnem pa zahteva integriteto na področju spolne energije. Povzetek, kje bi to lahko prav prišlo: kadar se godi manipulacija. (Na področju medosebnih odnosov, pa tudi oglaševanja.)

Na tem mestu naj še naslovim preveč škandalov v svetu joge, ki so na dan prišli v zadnjih letih in kažejo na odsotnost integritete, spoštovanja in še marsičesa. Ti pereči “guruji” so primer, kako ne živeti v skladu z brahmacaryo. (Šol joge in odgovornih učiteljev ne bom imensko naštela, so pa informacije javno dostopne na internetu.)

Zasičenost telovadbe: brahmacarya na blazini

Kako lahko brahmacaryo prinesemo na svojo joga blazino? V osnovi tako, da se poslužujemo prakse joge, ki nas napolni z energijo in krepi našo prano (življenjsko energijo), namesto da jo slabi. Spet pride v igro zmernost. In čuječnost.

Če govorimo o jogi kot fizični dejavnosti, je redna telesna aktivnost dobra za krepitev imunskega sistema, vendar ga prekomerna dejavnost prav tako lahko oslabi. Če si ne vzamemo odmora od telovadbe, to vodi v kronično oslabljen imunski sistem in lahko celo povzroča raznorazna vnetja. 

Odvisnost od športa je pojav, ki je, kljub temu, da ga je težko diagnosticirati, še kako prisoten v naši družbi in tudi znotraj sveta joge. Razlogi, zakaj to tega pride, so lahko hrepenenje po valu endorfinov in dopamina ali nezadovoljstvo s svojim izgledom. Ali pa kaj tretjega. 

Joga (seveda) še zdaleč ni samo fizična praksa. A tudi pri duhovnosti zlahka pride do ekscesa. Nekaj opozorilnih znakov:

  • panika, ko en dan ne izvedeš svoje duhovne prakse in strah, da se bo zaradi tega končal svet;
  • zamujanje življenja zavoljo duhovne prakse. Odpovedovanje srečanj. Prekinitev stikov s prijatelji;
  • zatekanje k duhovnosti, ker te “spravi v boljšo voljo”.

Foto: Jared Rice

Zato. Everything in moderation. Even moderation.

Brahmacarya pomeni hoditi po poti z lastno zavestjo oz. izogibanje aktivnostim, ki nas (za)peljejo na kakšne druge poti. Npr. na pot fanatičnosti. Četudi z dobrimi nameni, lahko hitro zapademo v obsedenost z načinom prehranjevanja, življenjskim slogom, izbirami glede nakupovanja ali celo z določenim stilom joge. 

Jogijski življenjski slog na prvo žogo zahteva določena odrekanja. Če se ta odrekanja ne čutijo kot naša resnica in nanje nismo pripravljeni, bodo skoraj zagotovo sledile notranje frustracije. Ko nastopi pravi čas (kot zame in tehnologijo, si želim verjeti), bodo škodljive navade in hrepenenja sama odpadla in nastopilo bo zavedanje, da ene stvari prinesejo le začasno zadoščenje in nas tako nehajo zares zanimati.

Karkoli se nam dogaja v življenju, vedno imamo možnost narediti, kar je prav. Krepostnost zavoljo krepostnosti in zavoljo duhovne poti je še en izraz brahmacarye na blazini in onkraj nje.

Viri in navdih:

Susan Hopkinson. 2019. Teaching Yoga in an upside down world. Wroclaw: Amazon Fullfilment.

Deborah Adele. 2009. The Yamas and Niyamas. Duluth: On-Word Bound Books.

Edwin F. Bryant. 2009. The Yoga Sutras of Patanjali. New York: North Point Press.

Rebecca Pacheco. 2016. Do Your Om Thing. New York: Harper Wave.

Mel Skinner. “Brahmacarya – Is Everything In Moderation Really The Yogic Way?”. Yoga London. https://bit.ly/2J2B1MQ

Neznan avtor. “Brahmacharya”. Yogapedia. https://bit.ly/2HpJSrh

Avtorica naslovne slike je Diana Simumpand.

Si se iz zapisa naučil/a česa novega? Deli blog s tisimi, ki bi jih prav tako uspel navdavniti:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V tem zapisu

Še več o jogi v pisani besedi:

Tantra joga (pa ne tista taseksi)

Tantra je beseda s seksi konotacijo. Zgodbo o tem, kako je stara klasična tantra – tradicija, ki tantrike vodi po poti odkrivanja svoje prave narave

Vinyasa joga: kaj, zakaj, kako?

Začetek druženja z jogo je divji. Želiš si nekaj narediti zase. Želiš pomigati. Tudi o meditaciji in dihalnih vajah slišiš same dobre reči. Ampak kako

Kaj je joga: mudra

Mudra je še en skrivnostni del jogijske prakse. Poznaš tisto že stokrat prikazano podobo jogija, ki s prekrižanimi nogami sedi na kamnu, konica kazalca je

Kaj je joga: mantra

Pod besedo “mantra” si predstavljamo vso petje in govorjenje tistih nerazumljivih zlogov med prakso joge. Om. Šanti. Itd. Čeprav se besedo “mantra” te dni uporablja