Čiščenje, čedenje, vglavnem vzpostavitev reda

Prejšnji teden sem na blogu zaključila serijo yam. (Njihovo ozadnje in kontekst najdeš tukaj.)

Danes nadaljujem z niyamami, ki so etične zapovedi v odnosu do sebe. Lahko bi se reklo, da gre za samodisciplino. Ampak še bolj všeč mi je interpretacija “samospoštovanje”. Zveni bolj obetavno.

Prva niyama je śauca. Pomeni čistost.

Čistost je vrednota, ki jo opeva več religij in duhovnih poti. Pomembno mesto ima npr. v džainizmu in hinduizmu. Danes bom śauco preučila v kontekstu “tradicionalne” joge, zakoličene v Joga sutri in nato koncept postavila na aktualno prizorišče (meaning: tukaj in zdaj. Prva interpretacija śauce je tako umivanje rok.).

Uprimo se (za trenutek) na tradicijo

Znotraj joge se śauca poleg opevanega dela Joga sutra pojavi tudi v Upanišadah, Mahabharati in Bhagavad-giti, ki vsa veljajo za temeljna dela tradicije.

Tradicionalno je šlo za čistost “svete trojke”, ki jo sestavljajo telo, misli in govor:

  • šele prečiščeno in zdravo telo je pripravljeno na stopanje po duhovni poti in srečanje, druženje ter “vsakodnevna opravila” z Duhom; telo čistimo skozi zdravo prehrano, gibanje in dihalne tehnike;
  • jeza, sovraštvo, predsodki, pohlep, strah in negativne misli so primesi, ki lahko popackajo naš um in se očistijo skozi proces samospoznavanja. Gre za občutke, ki so sestavni del človeške izkušnje in proces prečiščenja uma ne pomeni, da tovrstne občutke zanikamo in/ali negiramo, temveč da jih raztopimo in integriramo. Let it go < Let if flow. 
  • Higieno lastnega govora prakticiramo, kadar iz naših ust prihaja resnica in naše besede niso žaljive, boleče ali poniževalne do drugega (tudi, če osebe, ki predstavlja rdečo nit naših stavkov, ni zraven. Opravljanje ni v duhu śauce. Pa tudi ne v duhu ahimse ali satye.)

Zaželjen rezultat praks očiščenja (bonus: mini rant o new age-u)

Kaj je namen prečiščevanja in čedenja? V okviru joge kot duhovne poti, da se pripravimo na globoke duhovne izkušnje. 

Najbrž si zdaj misliš nekaj v stilu: “Okej, kaj bi naj to pomenilo? Globoke duhovne izkušnje… Malo new-agey zveni.” Naj te pomirim. To je resen blog. Ne pišem o konceptih, ki so nekje v zraku. Utemeljene ideje so bolj my jam.

Ok, back to the topic. “Globoke duhovne izkušnje” so trenutki, ko življenje zapulzira skozi nas. Naredi nas živahne in mlade (sploh mojo generacijo, ki smo pri svojih skoraj 25-ih pravi starci, kajne…). To so trenutki, ko globoka modrost zaziba naše dvome v spanec. Ko se zavest pokaže v visoki ločljivosti. 

Z zavestnim prečiščevanjem počistimo motilce takih izkušenj. Pa tudi če nam ni do globokih izkušenj (ker, let’s face it, včasih si želiš le dan brez pretresov) – śauca prinese v življenje več lahkotnosti, več prostora, več jasnosti. Prinese svežino. In hrani integriteto.

 5 PODROČIJ V TVOJEM ŽIVLJENJU, KI BI SE JIH (MORDA)  DALO ŠE MALO ZGLANCAT

Foto: Kelly Sikkema

1. Delovni prostor.

To je taktilno področje, ki ga lahko relativno hitro pospravimo, pobrišemo, zloščimo in na ta način ustvarimo dejanski, fizični, prostor, ki pripomore k jasnosti misli. (Razen, če si eden tistih ljudi, ki rabijo kreativni nered in kljub džumbusu “točno veš, kje je kaj”. You du you.)

2. Kroge. 

Družbo. Prijatelje & skupnost. S komer se družimo, vpliva na naše počutje. In razmišljanje, torej pripomore k neokrnjenosti misli, ki so jo čislali že stari jogijski mojstri. Na to temo težko pristavim kaj revolucionarnega. Vsak zase ve, če ima v življenju tistega prijatelja, ki mu pije dobro voljo. Saj veš, tistega, ki te vleče s sabo v svojo črno luknjo. (Ne veš, o kom govorim? Good for you.) Ali tistega prijatelja, ki te vedno zvabi v skušnjavo. Vglavnem velja, da naj nas skupnost, del katere smo, podpre. Povzdigne. Napolni z energijo in močjo. Nas usliši. Zagotovi prostor, kjer se počutimo varne.

3. Vsebine, ki jih použiješ. 

(“Kaj konzumiraš?” je morda bolj razumljivo, a manj zanimivo.)

Kar gledamo, beremo, poslušamo, vse to so tematike, ki jih použijemo in vplivajo na naš(e) pogled(e) na svet. Kot pri zgornji točki, naj bodo vsebine navdihujoče in take, ki ne zvabijo na kriva pota. Ne gre za to, da je treba gledat samo dokumentarce in izobraževalne vsebine. Ali brat samo priročnike. Gre samo za pozornost in izbirčnost na področju vsebin, ki jih konzumiramo. Saj vsak pri sebi ve, katere so tiste, ki mu v bistvu ne služijo. (Moj guily pleasure je 90 Day Fiance. Od tega show-a nimam nič, razen zadovoljene potrebe po cringe-u.)

4. Odnos s sabo. 

Neokrnjen odnos s sabo pomeni odnos, v katerem smo lahko v polnosti z vsemi svojimi delci. To pomeni tudi z žalostjo, naveličanostjo, bolečino in tesnobo. In pomeni biti samo na enem kraju naenkrat. Delati samo eno stvar naenkrat. Dovoliti si, da smo počasni. In reči “ne” multi-taskanju. To je povezano s čistočo še enega odnosa; odnosa s trenutkom. Da dovolimo trenutku, da je, kakršen pač je. Pa ne le trenutku. Življenju in sopotnikom v življenju. Dnevu. Vremenu. Brez želje po spreminjanju, obsojanju, kritiki, nadzoru, manipulaciji in pretvarjanju. (Če je želja po teh zadnje naštetih aktivnostih prisotna, again – Let it go < Let if flow. Integracija & raztapljanje. Najprej se pa potrepljaj po rami, da si to željo sploh zaznal/a. Gre za to, da smo lahko čisto s trenutkom, namesto, da želim napraviti trenutek čist.)

Last but not least:

5. Pretekle travme.

Full disclousure: za travme nisem strokovnjakinja. Ampak na srečo obstaja veliko ljudi, ki so. Prejšnji mesec sem veliko brala o travmi in dognanja Bessela Van der Kolka v knjigi “The Body Keeps the Score : Brain, Mind, and Body in the Healing of Trauma” so me čisto sezula. Čiščenje travm je vseprežemajoče, ker pomeni čistiti telo in čistiti um. Kajti telo jih skladišči. Možgani pokasirajo. Če povzamem: travme povzročajo stres, avtoimune bolezni in še en kup grozot. In težko jih prečistimo sami. Potrebna je pomoč strokovnjaka. 

Jogijska praksa z vsemi svojimi čudovitimi absurdi

Kako vrlino brezmadežnosti vnesti v lastno jogijsko prakso? Tradicionalno obstaja mnogo jogijskih prečiščevalnih tehnik. In nekatere izmed njih so naravnost bizarne. Vsi ti prijemi so namenjeni pripravi telesa na duhovno prakso.

Glavnih 6 prečiščevačnih tehnik v jogi imenujemo “ṣaṭkriya” (ṣaṭ pomeni šest, kriya pa notranje delovanje; torej šest prečiščevalnih tehnik notranjega delovanja).

  1. Kaphalabhati = dihalna vaja z močnimi izdihi. Čisti dihala in stimulira delovanje notranjih organov.
  2. Tratak = strmenje v določen predmet, najpogosteje svečo. Čisti oči in solzne kanale.
  3. Jala neti = čiščenje nosne votline in sinusov s slano vodo. 
  4. Nauli = tehnika premikanja trebušnih mišic. Masira notranje organe v trebušni votlini.
  5. Dhauti = lahko pomeni čistilo bruhanje, bljuvanje, strganje jezika s strgalom, čiščenje dlesni… Čisti prebavni kanal.
  6. Vasti = klistiranje. Čisti črevesje.
Vir: https://bit.ly/3lOz7Nt

To so tradicionalne jogijske (in ayurvedske) tehnike, ki se morajo izvajati pod nadzorom izkušenega strokovnjaka! Njihov namen je odstraniti toksine iz telesa, pa tudi zagotoviti jasnino uma.

Še ena, mogoče malo manj esktravagantna, tehnika prečiščevanja pred podajanjem na raziskovanje duhá, je postenje. To lahko pomeni nekaj ur brez hrane, nekaj dni, uživanje izključno sadja ali sadnih sokov… Možnosti je več, a namen ostaja enak: prečititi telo in zagotoviti mentalno stabilnost.

Sklep

Prečiščevanje za vsakega izmed nas izgleda drugače. Ne rabi biti noben groteskni ritual in ne rabi biti (vsakič) neprijetno. Lahko je povečana fizična aktivnost, obisk savne, dan postenja, pogovor (s terapevtom) ali pospravljanje predalnika z nogavicami. Moja “čistilna akcija” zajema pisanje dnevnika, jala neti (ker sem le yoginī), sprehajanje (gozdna kopel pa to) in “postenje” od ekranov (kar sem začela prakticirati šele pred kratkim, ampak se mi zdi tako senzacionalno, da omenjam ob vsaki priliki).

Prvo vprašanje, ki si ga je vredno zastaviti, je “Kaj želim počistiti in zakaj?”. In nato pometeš z navidezno metlo vso navlako, ki te loči od tega cilja.

Viri in navdih:
Deborah Adele. 2009. The Yamas and Niyamas. Duluth: On-Word Bound Books.
Edwin F. Bryant. 2009. The Yoga Sutras of Patanjali. New York: North Point Press.
Rebecca Pacheco. 2016. Do Your Om Thing. New York: Harper Wave.

Avtor naslovne slike je Hanna Postova.

Si se iz zapisa naučil/a česa novega? Deli blog s tisimi, ki bi jih prav tako uspel navdavniti:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V tem zapisu

Še več o jogi v pisani besedi:

Tantra joga (pa ne tista taseksi)

Tantra je beseda s seksi konotacijo. Zgodbo o tem, kako je stara klasična tantra – tradicija, ki tantrike vodi po poti odkrivanja svoje prave narave

Vinyasa joga: kaj, zakaj, kako?

Začetek druženja z jogo je divji. Želiš si nekaj narediti zase. Želiš pomigati. Tudi o meditaciji in dihalnih vajah slišiš same dobre reči. Ampak kako

Kaj je joga: mudra

Mudra je še en skrivnostni del jogijske prakse. Poznaš tisto že stokrat prikazano podobo jogija, ki s prekrižanimi nogami sedi na kamnu, konica kazalca je

Kaj je joga: mantra

Pod besedo “mantra” si predstavljamo vso petje in govorjenje tistih nerazumljivih zlogov med prakso joge. Om. Šanti. Itd. Čeprav se besedo “mantra” te dni uporablja