Spekter nenavezanosti

Ta zapis je kontemplacija pete (in s tem zadnje) izmed yam (jogijskih etičnih načel, ki postavijo okvir za delovanje v odnosu do sveta), aparigrahe.

Zgodovina besede (in koncepta)

Prevodi vseh teh konceptov (pojasnilo njihove vloge najdeš v tukaj) se mi zdijo tako neposrečeni – aparigraha se v grobem prevede kot nenavezanost, čeprav v resnici predstavlja cel spekter idej in načinov delovanja v odnosu s svetom. Od kod tak prevod: aparigraha je negacija (zaradi a-ja na začetku) besede parigraha, ki, med drugim, pomeni: obdržati, obkrožati, ograditi, zaviti, jemati, prejeti oz. sprejeti (darilo), dobiti, doseči, nabrati, lastnina. Zatorej je aparigraha negacija vseh teh pojmov, je negativen izraz (zaradi predpone ne-) s pozitivnim pomenom; ko izločimo navezanost, nastopi svoboda in védenje, da življenje sega preko materialnih dobrin. 

Tako lahko pomeni neposesivnost, nenavezanost, nepohlepnost, neoprijemanje oz. neoklepanje, nelakomnost, negrabežljivost, ne-hlepenje…

Tradicionalno aparigraha pomeni vzdržnost pred lakomnostjo. Zaradi želje po užitku je naša zavest usmerjena navzven in tako nismo dovzetni za znanje, ki ga more ponuditi joga. Ko pa naša zavest ni razpršena, jo lahko usmerimo navznoter. Tam so zabeležene informacije in modrosti o našem sebstvu.

Česa vse se okleneš?

Koncepti kot so dom, delo, medsebojni odnosi in rutine so del življenja, ki nas negujejo, vse dokler se nanje ne “navežemo” → navezanost nas nato (z)moti v obliki pričakovanj, mnenj, kritik in razočaranj. Enako kot pri dihu – če ga zadržimo predolgo, snovi, ki nas sicer hranijo, postanejo strupene.

Foto: Lís Clíodhna

Na najbolj otipljivi ravni smo ljudje navezani na fizične stvari. Ko začneš kopičit in kupčkat. Obleke, knjige, rože. (In online tečaje. Ja, govorim o sebi. Ampak you get the point. Kaj so tvoje knjige, rože in online tečaji? Kaj ti kopičiš?) Ko se bojimo, da nečesa ne bo dovolj, posledično vzamemo preveč. Ključna je, spet, čuječnost in pozornost pri razlikovanju med željami in potrebami. 

Ko sem živela v študentskem domu, sem se začela posluževati minimalizma, ker druge možnosti ni bilo. Ni bilo prostora za tako in drugačno navlako. Za milijon oblačil. Za polne police knjig. Za naglavna okrasja. Po začetnem godrnjanju in smiljenju sami sebi je kmalu prišel občutek svobode in lahkotnosti. Nič več težkih odločitev o tem, kaj bom oblekla. Nič več hektičnega pakiranja pred potovanjem. Nič več iskanja stvari. Nič več celodnevnega pospravljanja. Vse to je izpuhtelo, skupaj z “nepotrebnimi” predmeti. Minimalizem. Umetnost pospravljanja. Ko narediš prostor v prostoru, narediš prostor v glavi.

Obstaja tudi navezanost na idejo o tem, kako bi stvari naj bile. Če tovrstne ideje ne ozavestimo pravočasno, se konča z občutkom tesnobe, panike in nezadovoljstva. Kadar pa dopuščamo fleksibilnost (ja, pri jogi govorimo tudi o taki fleksibilnosti, ne samo o kapaciteti telesa, da naredi špago), lahko tudi sami zadihamo. Oh, kako enostavno je to reči. Pa tako težko storiti.

Potem je tu še navezanost na avtoriteto, pa naj bodo to učitelji, zdravniki ali starši. Vse prevečkrat se naslanjamo na druge, bodisi se oziramo na njihova mnenja, bodisi želimo in pričakujemo, da nas bodo usmerjali ali nam dali potrditev. Vse to vodi, najprej, v nesamostojnost, na dolgi rok pa v izgubo stika s samim sabo in lastno intuicijo. Če se obrnemo navznoter in pustimo, da nas vodi naš notranji glas in zaupamo v lastno znanje, če si zmoremo zaupati do te mere, da ne potrebujemo potrditve od zunaj, nas to opolnomoči in osvobodi, hkrati pa nam omogoči, da ostanemo avtentični in zvesti samim sebi. *To seveda velja za primere, ko znanje tudi dejansko imamo. Če ti notranji glas te dni govori, da v trgovini ne rabiš nositi maske, to ni to. To ni ta primer.

Sam/a na blazini

Načelo aparigrahe v jogijski praksi pride najbolj v ospredje, ko se prvič lotimo lastne jogijske prakse. Tako. Danes se odločiš, da greš delat jogo. Brez učitelja/učiteljice. Samo ti in blazina. Sedeš. Zapreš oči.

Now what?

Malo nesigurnosti, ki se hitro sprevže v full-blown tesnobo. Katera poza bi bila primerna? Ali jih sploh delam pravilno? In v pravem vrstnem redu?

Učitelj igra pri jogi nadvse pomembno vlogo. Da nas vodi na pravo pot. Nas nauči, kako položaje varno izvesti in nas usmeri k duhovnim naukom, primernim za nas. A joga se začne in konča v tišini s samim sabo. Lastna praksa je pomemben del duhovne poti. In tudi poti do sebe. Poti domov.

Sklepne misli

O aparigrahi je tako lahko pisati. Tako navdihujoče brati. A tako zelo težko jo je živeti.

Je načelo, o katerem vedno znova premišljujem in iščem načine, da ga utelesim, ker k meni ne pride naravno. In prav zato je tako pomembna praksa. Na blazini in zunaj nje.

Foto: @worthyofelegance

Viri in navdihi:

Adele, Deborah. 2009. The Yamas & Niyamas: Exploring Yoga’s Ethical Practice. Duluth: On Word Bound Books. 
Bryant, Edwin F. 2009. The Yoga Sutras of Patanjali. New York: North Point Press. 
Gottlieb, Roger S., ur. 2006. The Oxford Handbook of Religion and Ecology. New York: Oxford University Press. 
Iyengar, B.K.S. 2002 (prva izdaja 1966). Light on Yoga Sutras of Patanjali. London: Thorsons. 
Lee, Jennie. 2016. True Yoga: Practicing with the Yoga Sutras for Happiness & Spiritual Fulfillment. Woodbury: Llewellyn Publications. 

Avtor naslovne slike je Vero Photoart.

Si se iz zapisa naučil/a česa novega? Deli blog s tisimi, ki bi jih prav tako uspel navdavniti:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V tem zapisu

Še več o jogi v pisani besedi:

Tantra joga (pa ne tista taseksi)

Tantra je beseda s seksi konotacijo. Zgodbo o tem, kako je stara klasična tantra – tradicija, ki tantrike vodi po poti odkrivanja svoje prave narave

Vinyasa joga: kaj, zakaj, kako?

Začetek druženja z jogo je divji. Želiš si nekaj narediti zase. Želiš pomigati. Tudi o meditaciji in dihalnih vajah slišiš same dobre reči. Ampak kako

Kaj je joga: mudra

Mudra je še en skrivnostni del jogijske prakse. Poznaš tisto že stokrat prikazano podobo jogija, ki s prekrižanimi nogami sedi na kamnu, konica kazalca je

Kaj je joga: mantra

Pod besedo “mantra” si predstavljamo vso petje in govorjenje tistih nerazumljivih zlogov med prakso joge. Om. Šanti. Itd. Čeprav se besedo “mantra” te dni uporablja