ahimsa 2.0

Ahimsa, ahimsa, ahimsa.

Lani (oz. zdaj že predlani – leta 2020 vglavnem – jaz štejem leta po šolskih letih, hih) sem napisala blog o nenasilju kot temelju jogijske prakse. Lahko ga prebereš tukaj.

Ahimsa, kot filozofskemu konceptu nenasilja rečemo v sanskrtu, je ideja, h kateri se neprestano vračam v svojih kontemplacijah. Zato je tu SEQUEL!

Vir: giphy! I LOVE KAMIE!!

Za jogo sem se ZARES navdušila, ko sem prvič prebrala, kaj je ahimsa. Sedela sem na letalu za Hong Kong in prebrala odstavek, ki mi je za vedno spremenil življenje.

Povzetek: Dajanje nasvetov, ko kdo za to ne prosi, je nasilno.

AAAAAA! Jaz sem pa tako uživala v soljenju pameti vsem okrog mene!!! Mislim, da se je takrat zares pričela moja duhovna pot. In “uspešnost” lastne jogijske prakse še danes merim po tem, kako harmonični so moji odnosi.

Rada imam ljudi in rada delam z ljudmi. Pogosteje mi energijo vlijejo kakor me izžamejo. Odkar mi je bila dana možnost, da z ljudmi delam tudi poklicno, se vsak dan trudim, da prostor držim bolj trdno in bolj hrabro kakor sem ga držala prejšnjič. 

V preteklosti sem si prizadevala za varnosti. Želela sem si, da se ljudje v moji bližini počutijo varno. A v resnici varnosti ni nekaj, kar pride od zunaj, kar lahko zagotovim ali kar lahko obljubim. Zato več ne rečem: “To je varen prostor.”

Raje rečem: “Prizadevam si, da vsem zagotovim dostop do njihovega notranjega občutka varnosti skozi soglasje in možnost izbire.”

Verjamem v cono udobja. Verjamem, da je udobje znotraj cone udobja tam z razlogom. Pot izven cone udobja lahko pričnemo raziskovati šele takrat, ko suvereno poznamo razliko občutka neudobja in nevarnosti v svojem telesu.

Ahimsa

Tudi tokrat ahimse ne bom povezovala z veganstvom. Osredotočam se na nenasilje in neškodljivost znotraj odnosov, tudi na delovnem mestu.

Karte na Mizo. Smo ljudje in kot taki bomo (nekoč, nekomu, nekako) škodovali. Ne gre za to, kako se temu izogniti, temveč, kaj lahko storiš, ko do tega pride. Če živiš življenje v želji, da *izpopolniš* nenasilni način življenja ali se “škodovanju” neprestano izogibaš, bo to razširilo prehode, skozi katere škoda od tebe curlja v svet. (Si še z mano? Je bila metafora preveč wild?)

Rada bi predstavila nekaj takih *potencialnih* prehodov za škodo, glede katerih smo lahko vsi skupaj čuječi.

Večina ljudi ima dobre namene in njihov cilj ni, da travmatizirajo soljudi. (Jaz verjamem, da s(m)o ljudje v svojem bistvu dobri.) Vendar se ne moremo zanašati zgolj na dobre namene. Poskrbeti moramo, da so nameni v sozvočju z našim delovanjem in učinki tega delovanja. Včasih imamo dobre namene, a je njihov učinek škodljiv, četudi ne na fizični ravni.

Nezavednje lastnih privilegijev

= če se ne zavedaš, da si (zavedno in nezavedno) pristranski_a in da ima vsak različne nivoje privilegijev, se lahko zgodi, da pozabiš upoštevati človečnost drugih. Tako lahko neveda vzpostaviš dinamike moči in ljudje se ne počutijo opolnomočenie znotraj tega, kar so. (Tovrstni občutki vodijo v vse drugo kot občutek varnosti, za kar si v imenu ahimse prizadevamo.)

A.K.A. Ko se sama sebe zaparkiram na parkirišču in v ihti prosim za pomoč, dobim pa samo: “A se ne moreš bolj potrudit?” Like… NE. Ker ne gre za trud, ampak da nisem imela privilegija normalnega inštruktorja za vožnjo in se zato že 5 let bojim vozit avto in ko se mi kaj zatakne, zapaničarim, ker še vedno mislim, da me bo nadrl. Recimo

Projekcija

= predvidevaš, kako se nekdo počuti. Ali je v ospredju sogovornika ali tvoja izkušnja?

Opomba: Projekcija ali projiciranje je tudi oblika obrambnega mehanizma, ampak tukaj ne govorimo o tem, gre za dva popolnoma različna koncepta.

To je tista situacija, ko si v prvem letniku faksa in si slabe volje, ker ti simpatija ne odpiše na facebooku. Pa te obiščejo starši in predvidevajo, da si utrujen_a od prekomernega pitja in ti malo posolijo pamet. 

Brez soglasja

= če ni na voljo možnosti in/ali dovoljenja za JA oziroma NE, je to lahko zelo omejujoče – kadar se nekdo počuti stisnjenega in omejenega, to ni okej.

Ko delaš preko študenta in nimaš osnovnih delavskih pravic ter moraš vsakih 5 sekund preverit urnik, kdaj delaš, ker bog ne daj, da te kdo vnaprej obvesti. Vidiš svoje ime za naslednji dan, ko sicer imaš že druge plane, ampak to nikogar ne zanima. Da ne govorimo o tem, da sploh nisi v Ljubljani, ker nisi planiral_a, da bo naslednji dan treba delat. Panika. Tesnoba. Nezadovoljstvo. Prezir do Ljubljane in študentskega servisa. 

Gaslighting

= kadar zanikaš ali zaobideš resnico in resničnost nekoga drugega, ob čemer se oseba lahko počuti zelo majhno. O gaslightingu sem pisala že v postu o nasilju v jogi in govorila v videu z isto temo.

Nauravnanost

= to je še posebej pomembno za ljudi, ki držijo prostor in tiste na vodilnih položajih. Kadar v prostor vstopiš neuravnan_a – npr. pod stresom, z občutkom ogroženosti in/ali zaskrbljenosti, razburjen_a in/ali hektičen_na – se bo to zrcalilo na ljudeh okrog tebe in njihovih živčnih sistemih.

To se mi prepogosto dogaja… Padem ven iz svojih rutin za samoregulacijo (pisanje dnevnika, joga ndira in mantre) in pridem na lastne ure joge čisto razčetverjena. (Yes, zato na začetku malo pomeditiramo, da se jaz pomirim in potem preostanek joge zrcalim na vse učenke samo mir. Psssst ne povej nikomur, lol.)

Bypassing

– o tem sem prav tako pisala v postu o nasilju v jogi in govorila v videu.

Namen tega seznama ni zasramovanje, obtoževanje ali sejanje strahu. Vsi se kdaj znajdemo v situacijah, kjer smo storilci ali žrtve katere izmed naštetih reči. To je normalno, saj smo ja ljudje. Namen zapisa je ozaveščanje in opomnik, da se je potrebno zavedati ne le svojih namer, temveč tudi učinka, ki jih imajo dejanja na druge. Kako komuniciraš, kako držiš prostor, predvsem pa kako prevzameš odgovornost, ko je škoda že storjena?

Za primere sem dala (dokaj) nedolžne situacije z veliko avtoironije, ker se zadnje čase učim, da ne smem vzeti vsega tako resno. ❤️

Tako.

Prišel_la si do konca mojega prvega bloga letos. Prečekiraj še moj mikroblog na Instagramu, kjer lahko tudi počvekava.

Si se iz zapisa naučil/a česa novega? Deli blog s tisimi, ki bi jih prav tako uspel navdah niti:

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V tem zapisu

Še več o jogi v pisani besedi:

“Blokirane čakre”

Opomba: zapis “Blokirane čakre” je osebne narave, kar pomeni, da odraža moje osebno mnenje, ki sem si ga ustvarila na podlagi informacij, ki so mi

Čakre od A do Ž

Čakre, cakre, chakre? Sanskrtska beseda चक्र se z latinico napiše “cakra”, izgovori pa “čakra”. V angleško govorečih deželah besedo pišejo kot “chakra”, izgovorijo pa “šakra”

ahimsa 2.0

Ahimsa, ahimsa, ahimsa. Lani (oz. zdaj že predlani – leta 2020 vglavnem – jaz štejem leta po šolskih letih, hih) sem napisala blog o nenasilju

Joga za začetnike

Money question: “Kako se spraviti k jogi?” Jaz se z besedami rada zaštrikam. In pogosto (precej) filozofiram. Ampak pri tem vprašanju nimam česa za razčlenit.